Nova legija, Valovi Mure

Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina in je geografsko razdeljeno na tri območja: Goričko, Ravensko in Dolinsko.

Slovenski prebivalci Prekmurja so se vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno politično, gospodarsko in kulturno in bili pod močnim vplivom madžarizacije, ki pa ni obrodila resničnih sadov, saj so ohranili svojo slovensko narodno zavest. Prekmurci so nekja časa živeli v Slovenski krajini (to ime se je med njimi udomačilo ob začetku 19. stoletja), v dveh komitatih ali županijah: Železno in Zala, cerkveno pa so katoličani spadali pod sombotelsko škofijo.

Prekmurje se je v marsičem razlikovalo[navedi vir] od drugih slovenskih dežel. Samo tu je na primer obstajala prava zemljiška veleposest z obdelovalnimi površinami, skoraj povsod drugod je bila ta gozdna. Tu so kmetje imeli tudi zelo malo obdelovalne zemlje. Značilne so bile ozke in zelo dolge njive. Tu je nastal tudi agrarni proletariat, ki je iskal delo tudi na ozemlju današnje Madžarske, medtem ko danes iščejo Madžari delo v Prekmurju.

Vir: Wikipedia >> Preberi več

Otok ljubezni v Ižakovcih

Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali OTOK LJUBEZNI.

Otok, ki je po svoji vsebini, lepoti in neokrnjeni naravi znan bližnji in širši okolici.

Ohranjanje kulturne zgodovine in dediščine. Spoznavanje starih običajev.

Tu se srečamo z mednarodno kulturo, büjraši, mlinarji, predicami, tkalkami, lončarji, pletarji, brodarji, kmeticami, ljudskimi godci in pevci ter bogatim narodnim izročilom.

Spletna stran Otoka ljubezni v Ižakovcih